Odkar se mi je odprla sposobnost videti prejšnja življenja, sem bila fascinirana nad njihovim razreševanjem. To sem delala na precej hiter in enostaven način, a vseeno me je marsikdo vprašal, zakaj se ukvarjam s tako davno preteklostjo in naj bom rajši naravnana na zdajšnje življenje, saj je "tukaj čisto dovolj dela".  In res, zadnja tri leta sem dala prejšnja življenja na stran in se s strankami bolj usmerjala v zdajšnje življenje in njegove izzive. S tem sem odrezala pomemben del sebe, ki vidi širino bivanja, se čudi magičnosti življenja, ki raziskuje, kako je to vesolje ustvarjeno in kako čim bolj učinkovito sprostiti težke ujetosti v pretekle dogodke.  Zame je bila to velika lekcija, da sem ubila del sebe in delala tako, kot drugi trdijo, da je prav. Ob tem pa so se mi pojavile zelo neprijetne težave, ki so bile videti nerešljive. Sama si nisem znala pomagati in tudi drugi zdravilci so mi vedno znova govorili, da ne vedo, za kaj gre. Prav ironično je, da so težave izhajale iz prejšnjih življenj, a jih zaradi svoje "zaobljube" nisem hotela pogledati iz tega zornega kota.  V zadnjih mesecih pa je klic zopet postajal močnejši, da se moram vrniti k prejšnjemu načinu dela. Prihajajo stranke, pri katerih jasno vidim, da njihove težave izhajajo iz prejšnjih življenj. V zdajšnjem času na plano prihajajo najhujše travme preteklosti, ki jih pri posamezniku aktivira trenutna družbena situacija (npr. upor novi družbeni ureditvi, upor domorodnih ljudstev novim osvajalcem, odvzem svobode, kaznovanje, čarovniški procesi itd). Čustveni spomin iz prejšnjih življenj povzroča močnejšo čustveno reakcijo, kot bi jo gola družbena situacija.  Tisti ljudje, ki se resno podajo na duhovno pot, se prej ali slej soočijo z blokadami, ki niso "od tukaj", saj jih ne morejo pojasniti in ne vedo, zakaj se jim nekaj dogaja. Pogosto jih tudi ne morejo razrešiti dokler ne ozavestijo za kaj gre.  Sama sem že od začetka trdila, da ne delam "turističnih potovanj" v prejšnja življenja, ker nekoga npr. zanima, kdo so bili njegovi družinski člani in kako so živeli, temveč me spontano potegne v kakšno od prejšnjih življenj, kadar je to nujno za razrešitev trenutnega problema ali stiske. 

Danes praznujem 6 let samostojne poti. Šest let z vami delim izjemne zgodbe, težke osebne izkušnje, žalostne zgodbe poslavljanja od najbližjih, zgodbe uspeha ob novih službah, navdušenju ob novici, da ste zanosili, ponosu ob dokončanju šole ali izobraževanja, odpiranju za smisel svojega življenja, ...  Pred sedmimi leti sem naredila šolo karmične diagnostike in že kar med samim šolanjem začela delati na prijateljih, ker nisem mogla počakati, da dobim diplomo v roke Tisto poletje pred sedmimi leti sem se z manjšo skupino odpravila na potovanje po Severni Ameriki, ki je zame pomenilo "kick start", kot da bi dobila zalet za nadaljnje delo.  Začutila sem, da sem zato na svetu. Uživala sem v prepoznavanju vzorcev, v iskanju in odpravljanju problemov. Noben denar ne more poplačati občutka, ko ob koncu terapije vidiš in občutiš razliko na osebi, ki si jo vodil skozi proces osvobajanja. Včasih, ko se vse stvari poklopijo, se zgodi prava magija. Poklopijo se prave energije dneva, močna notranja motivacija stranke, da hoče spremembo in moje sposobnosti.  Ravno zaradi takih primerov je šlo kakšnih 10 mojih strank naprej v šolo karmične diagnostike, a so ugotovili, da se sposobnosti ne da naučiti.  Moja pot do zdaj je bila zanimiva. V obdobju treh let sem hkrati delala v Ljubljani, Celju in Krškem, vse dokler nisem opazila, da sem od neprestanih voženj utrujena in se moram fizično ustaviti, da se spočijem.  Od takrat naprej delujem iz Krškega. Tako jaz sama kot stranke, smo posvojili delo na daljavo kot enakovredno osebnemu stiku, saj delo na energijah ne zahteva fizičnega stika, kot npr masaža.  Poleg tega pa nam sodobna tehnika omogoča stik tudi s sliko, kar premosti občutek oddaljenosti.  Hvala za vašo podporo skozi leta.  Brez vas ne bi mogla opravljati svojega poslanstva.  Naredimo prostor za novo energijo.

 

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste nekoga komaj srečali pa ste imeli občutek, da ga poznate že celo življenje? Ali pa nekoga, odkar ga poznate, ne morete niti videti, čeprav vam ni nič storil.  To lahko čutimo tudi glede krajev ali držav. Vas mogoče Španija tako privlači, da bi brez problema živeli tam? Nikakor pa si ne morete misliti, da bi obiskali Peru, ker vas že ob sami misli kar strese? (primera teh dveh držav sem si izmislila; nič nimam proti njima)  To so čustveni ostanki iz prejšnjih življenj, skozi katere doživljamo zdajšnjo realnost.  Prejšnja življenja odpiram samo zato, da prepoznam, kje so blokade, kje so ujeta čustva, da jih potem sprostimo. Nimam namreč namena iskati krivca, ugotavljati, kdo so žrve, kaj ni prav in kako se spodobi. Iščemo samo energijske blokade, da jih odpravimo.  Vedno gledam z vidika višjih nivojev, kjer ni ločevanja na črno-belo, dobro-slabo, ampak so vse samo izkušnje.

Čutim z vami, drage mamice, ki ste v tem letu noseče in se soočate s porodom v razmerah, ki se spreminjajo iz tedna v teden. V zadnjem tednu sem delala z dvema mamicama in s tem sem dobila še globlji vpogled v vaše stiske.  Nekatere ste v spomladanskem času "zapiranja države", ki je prišlo kar naenkrat, noseče, druge ste že šle na porod in ob sebi niste smele imeti podpore partnerja ali doule, zato ste se v občutljivem času počutile same in pozabljene.  Materinski nagon zaščite otroka navadno še ojača močna čustva. Vsi smo občutili svojo lastno stisko, mamice pa so se soočale z močnejšimi občutki strahu, stiske, žalosti in krivde, da morajo svojega otroka pripeljati v tak krut svet, želje po pobegu pa nimajo kam, občutku, da so same in se morajo z vsem soočati same itd.  Če je bila ženska v tem obdobju noseča, so zgornji občutki lahko tako močni, da ostane v krču med samim porodom in po njem. To pa vpliva na občutenje sebe kot mame in na otroka, saj je v začetnem obdobju krepko povezan s svojo mamo.  Zato je dobro spustiti občutke strahu, krivde, žalosti, stresa, jeze itd. Vaš otrok si je izbral, da se bo rodil ravno v tem času in ravno vam. Potreboval je ravno vas, da boste njegova mama. Ni vaša krivda, da se je svet ustavil in ni bilo več občutka varnosti, ki bi si ga tako želele zase in svojega otroka. Niste imele vpliva na svetovne razmere, niste mogle spremeniti ukrepov.  Vaš otrok kot duša je vedel, kam prihaja in ravno v tem času je želel priti na svet. Hvala, da ste tako pogumne, da jim to omogočate.