Odkar se mi je odprla sposobnost videti prejšnja življenja, sem bila fascinirana nad njihovim razreševanjem. To sem delala na precej hiter in enostaven način, a vseeno me je marsikdo vprašal, zakaj se ukvarjam s tako davno preteklostjo in naj bom rajši naravnana na zdajšnje življenje, saj je "tukaj čisto dovolj dela".  In res, zadnja tri leta sem dala prejšnja življenja na stran in se s strankami bolj usmerjala v zdajšnje življenje in njegove izzive. S tem sem odrezala pomemben del sebe, ki vidi širino bivanja, se čudi magičnosti življenja, ki raziskuje, kako je to vesolje ustvarjeno in kako čim bolj učinkovito sprostiti težke ujetosti v pretekle dogodke.  Zame je bila to velika lekcija, da sem ubila del sebe in delala tako, kot drugi trdijo, da je prav. Ob tem pa so se mi pojavile zelo neprijetne težave, ki so bile videti nerešljive. Sama si nisem znala pomagati in tudi drugi zdravilci so mi vedno znova govorili, da ne vedo, za kaj gre. Prav ironično je, da so težave izhajale iz prejšnjih življenj, a jih zaradi svoje "zaobljube" nisem hotela pogledati iz tega zornega kota.  V zadnjih mesecih pa je klic zopet postajal močnejši, da se moram vrniti k prejšnjemu načinu dela. Prihajajo stranke, pri katerih jasno vidim, da njihove težave izhajajo iz prejšnjih življenj. V zdajšnjem času na plano prihajajo najhujše travme preteklosti, ki jih pri posamezniku aktivira trenutna družbena situacija (npr. upor novi družbeni ureditvi, upor domorodnih ljudstev novim osvajalcem, odvzem svobode, kaznovanje, čarovniški procesi itd). Čustveni spomin iz prejšnjih življenj povzroča močnejšo čustveno reakcijo, kot bi jo gola družbena situacija.  Tisti ljudje, ki se resno podajo na duhovno pot, se prej ali slej soočijo z blokadami, ki niso "od tukaj", saj jih ne morejo pojasniti in ne vedo, zakaj se jim nekaj dogaja. Pogosto jih tudi ne morejo razrešiti dokler ne ozavestijo za kaj gre.  Sama sem že od začetka trdila, da ne delam "turističnih potovanj" v prejšnja življenja, ker nekoga npr. zanima, kdo so bili njegovi družinski člani in kako so živeli, temveč me spontano potegne v kakšno od prejšnjih življenj, kadar je to nujno za razrešitev trenutnega problema ali stiske.