Tale čudna družbena situacija privablja iz nas marsikaj, predvsem pa deluje kot sprožilec za vsa nakopičena čustva, ki jih imamo v sebi. Ste opazili, da ljudje različno reagiramo na to situacijo? Nekateri odreagirajo z veliko stisko, nekateri brez strahu, drugi z jezo in besom, nekateri z občutkom dolžnosti do družbe itd. Predvsem pa gre za mešanico različnih čustev, ki so povečini zelo močna. Na vsako situacijo reagiramo različno, glede na to, kaj imamo v sebi. Stranke mi govorijo o strahu za preživetje, ki je najmočnejši od vseh strahov. Morda se tega strahu niti ne zavedate, ste zgolj v nekem čudnem krču. Ta strah se lahko sproži na čuden način, da ga niti ne zaznamo, ampak imamo blokado "v glavi", ne moremo razmišljati, zakrčeno telo, občutek, da bi morali zbežati pa nimamo kam... lahko se pojavijo tudi telesni simptomi: težave z ledvicami in mehurjem, mraz čez ledveni del, bolečine v nogah, bolečine v vratu, glavobol itd. Videti je, da je v tem času, ko se je začela šola, ponovno z vso močjo prišel na plano, saj nas je strah za svoje otroke. Zakaj se mi zdi smiselno spustiti strah? Ker strah - kot vsa ostala močna čustva - na telo vpliva na negativen način, veliko težav se lahko pojavi zaradi njega. Če smo v strahu, na življenjske situacije ne moremo odreagirati na pravi način, ne moremo funkcionirati tako, kot je najboljše za nas in našo družino. Ko se ga osvobodimo, delujemo mirno in zbrano. Strah, da ne bom preživel, je najgloblji od vseh strahov in negira naš obstoj. Naša osebnost/ego se zboji, da ne bo mogla preživeti, vemo pa, da je duša nesmrtna in se jo ne da izbrisati.
