Najslabše se mi zdi zanikati, da se nekomu nekaj dogaja in da njegova čustva niso pravilna. Če npr. nekomu, ki doživlja strah, rečemo, da mora biti korajžen in naj pozitivno razmišlja, bomo dosegli kvečjemu to, da bo ta človek potlačil strah in se začel delati (!), da je pogumen in da vse zmore. To pa povzroča še večje notranje napetosti. Moj pristop se meni zdi tako naraven, da včasih pozabim, da stranke ne vedo, kako in zakaj se na tak način lotimo dela. Vsakemu čustvu dam veljavo, ker če nekaj čutim, to čutim z razlogom, pa četudi izgleda čisto nepovezano s trenutno situacijo. Trenutna situacija je lahko samo sprožilec za čustveni spomin iz otroštva ali kakšnega prejšnjega življenja, ki stranki povzroči močen \"izbruh\" strahu (če ostanem pri zgornjem primeru). Takemu človeku dam varen prostor, občutek, da je to čustvo resnično, ob tem pa iščem od kje le-to izhaja. S tem, ko dovolim strahu, da obstaja in ga začutim, mu dovolim, da se "odpre" in odteče iz mene. Na tak način odložim prtljago čustev, ki so se skozi leta nakopičila v meni. Mogoče se komu zdi, da je preveč boleče ponovno doživljati in čutiti stare bolečine. Ampak povem vam, da boste morali iti skozi njih samo enkrat, potem pa boste svobodni. V nasprotnem primeru jih boste še naprej nosili s sabo, varno zakopane v sebi, a vedno z možnostjo, da jih nek sprožilec aktivira. Veliko lažje se je z bolečinami in čustvi soočiti, ko ti nekdo omogoči varen prostor, in ti daje vedeti, da se lahko sprostiš in dopustiš proscesu prosto pot. S pomočjo terapevta, ki mu zaupamo, lahko v kratkem času veliko spustimo in iskreno povedano so mi takšne terapije najbolj všeč. Čeprav so morda težke in med samim procesom boleče, sem na koncu neizmerno hvaležna, da sem lahko del vaše transformacije. Ne boste me slišali reči: bodi pozitiven. Rajši bodi resničen.
