Karmična diagnostika

Karmična diagnostika se je skozi leta razvijala in izpopolnjevala. Iz prvotne oblike metode, ki je temeljila na strahu pred karmo in njenimi posledicami, se je skozi dve desetletji vedno bolj usmerjala v človeka samega, ki si ustvarja realnost z vsem, kar nosi v sebi. Naša prepričanja namreč ustvarjajo dogodke in okoliščine, skozi katere prepričanja sama sebe potrjujejo in postajajo vedno močnejša. Rešitev je prepoznati prepričanja in jih odpraviti, če ugotovimo, da nas omejujejo. Veliko energije pa imamo ujete tudi v preteklih travmah iz zgodnjega otroštva ali kasnejših obdobij življenja. Marsikdaj na naše življenje vpliva potek nosečnosti, kako mama doživlja nosečnost ter način poroda.

1. Opis vzrokov, kot jih prepoznava karmična diagnostika
Največkrat gre za travme, ki smo jih doživeli v zdajšnjem življenju, v zgodnjem otroštvu, v času bivanja v maternici, mogoče pa tudi v prejšnjih življenjih.

Kako in zakaj nastane travma https://duhovnost.eu/blog/kako-zakaj-nastane-travma/
(LINK!!!)

Prepričanja nam poleg travm najbolj oblikujejo življenje. Če smo prepričani, da so psi napadalni, bomo k sebi pritegnili pse, ki se bodo vedli napadalno do nas, pa čeprav mogoče sami po sebi niti niso napadalni. Na nas bodo tako reagirali zaradi našega prepričanja, da so napadalni in zaradi strahu pred njimi.

V času svojega nastanka so prepričanja koristna, nekatera nam lahko celo rešijo življenje. Vendar pa čez čas postanejo odvečna in nas začnejo blokirati pri razvoju, zato jih je dobro odkriti in odstraniti.

Prepričanja si skreiramo sami na podlagi pozitivnih ali negativnih (travmatičnih) izkušenj, lahko jih avtomatsko prevzamemo od staršev (veliko jih na primer prevzamemo od mame v času nosečnosti), prepričanja sprejemamo tudi v času vzgoje od naših staršev, vzgojiteljev, učiteljev; prevzamemo pa jih tudi iz kolektivnega nezavednega.

Svoja prepričanja najlažje vidimo s samoopazovanjem. Opazujemo se, kako reagiramo v situacijah, ki se nam ponavljajo. Vidimo lahko, da se v podobnih situacijah vedemo podobno. Za vzorcem obnašanja tiči prepričanje, ki ga je potrebno določiti in spustiti.

Primeri prepričanj:
- SVET JE NEVAREN IN KRUT - to prepričanje nam ustvari strah pred svetom, zato se vedno držimo nekje v ozadju, skriti, tihi, neopazni
- PRAVA LJUBEZEN NE OBSTAJA - s tem sami sebi preprečujemo, da bi jo našli in doživeli
- ŽIVLJENJE JE TRPLJENJE - našli si bomo na primer veliko situacij, da si bomo dokazovali, da je življenje trpljenje, ne bomo pa si znali ali hoteli olajšati življenja in si dovoliti uživati
- DENAR POKVARI ČLOVEKA - zato se bomo izogibali denarja in mu podzavestno blokirali dotok v svoje življenje

Odvisnosti od odnosov, podzavestna agresija, idealiziranje

Podzavestne odvisnosti so odvisnosti od odnosov, idej, prepričanj … To je ujetost v neko idejo (odnos, ipd), ki nam onemogoča, da bi se v situaciji, povezani s to idejo, svobodno odločali. Zaradi odvisnosti smo prepričani, da smo lahko srečni samo, če se le-ta izpolni.
Primer: odvisnost od otrok mi daje občutek, da sem lahko srečen le, če imam otroke. Oni so smisel mojega življenja. Zaradi odvisnosti imam lahko težave pri zanositvi. Ko pa imam otroke, sem cele dni obseden z njimi; da bo z njimi vse vredu, da so nahranjeni, na toplem, oblečeni ... Oni so cel moj svet in moja sreča. Takšen starš se navadno zaveda, da njegovo delovanje ni najbolj zdravo, ampak tega ne zna spremeniti.

Podzavestna agresija se navadno rodi na podlagi podzavestne odvisnosti. Ne gre za navzven izraženo agresijo, ampak za pasivno agresijo. Gre za »jezen« energijski napad. Primer, če imamo podzavestno odvisnost od otrok, bomo prepričani, da samo otroci lahko osmišljajo naše življenje. Kdorkoli bi predstavljal nevarnost tej ideji oz. dejansko našim otrokom, ga bomo energetsko napadli. Če ne morem zanositi, imam pa podzavestno odvisnost od otrok, se lahko zgodi, da usmerim podzavestno agresijo v samo sebe. Podzavestna agresija je precej pogosta in v odnosih naredi veliko škode.

Idealiziranje je podzavestna idealna predstava/slika o določeni stvari v življenju. Če na primer idealiziramo družino, imamo v podzavesti svojo popolno predstavo o tem, kakšna bi morala biti družina, da bi morali biti odnosi v družini harmonični, srečni. Skratka neka popolna slika družine. Ker se dejansko stanje NIKOLI ne sklada z našo idealizirano podobo, se v nas sproži jeza do tistih ljudi, ki niso takšni, kot jih pričakujemo na podlagi podzavestne predstave.


Družinska matrica

Družina je osnovna celica, v katero smo rojeni. V družini ima vsak član svoje energijsko mesto, kjer naj bi stal. Zaradi različnih dogodkov se lahko ravnovesje v energijski družinski matrici poruši. Zaradi smrti očeta lahko na primer sin stopi na njegovo mesto, ker si podzavestno želi biti v oporo svoji mami. Vendar s tem nase prevzema veliko večje energijsko breme, kot bi bilo potrebno. Čez čas začuti, da je stalno utrujen, nima energije za osnovne stvari v življenju ipd. Ko se postavi nazaj na svoje pravo mesto in postavi svojega očeta na njegovo (čeprav ga ni več v fizični obliki), se zelo razbremeni.

Velik vpliv na sorojence imajo tudi splavljeni otroci. Splavljen otrok lahko drži v krču celotno družino, sorojenci pa morajo nositi tudi njegovo breme.
Pri individualni karmični diagnostiki večkrat postavimo osnovno družinsko matrico, če je videti, da blokade izvirajo tudi od tu. Postopek je preprost in hiter.


2. Kako se pripraviti za individualno karmično diagnostiko?

Ker vsak človek najbolje pozna samega sebe in ve, kje so njegove največje težave, je najbolje, da se sami odločite, kaj bi želeli rešiti oz. spremeniti v svojem življenju.
Ko pridete na individualno karmično diagnostiko, je najbolje, da svoj problem predstavite na kratko in čim bolj zgoščeno. Ob tem vas bom še kaj dodatno vprašala, da dobim širšo sliko, in da že v začetku določim, od kje izhajajo glavni vzroki.


3. Kako poteka individualna karmična diagnostika?

Po začetnem pogovoru in grobi določitvi vzrokov, sledi daljši del predelovanja travm, podzavestnih prepričanj in vsega ostalega, kar pride na dan. Med procesom dobim še dodatne informacije in sestavi se mi celotna slika. Nikoli vnaprej ne vem, kaj bo potrebno delati in kam »me bo odpeljalo«.
Procesiranje je zelo enostaven postopek, saj se moramo zavedati, da smo mi skreirali prepričanja ali pa smo na določeni ravni dovolili, da se usidrajo v nas. Zdaj prevzamemo odgovornost zanje, vzamemo moč v svoje roke in jih spremenimo.
Ko kasneje opazimo, da na iste okoliščine oz. dogodke drugače reagiramo kot prej, je to znak, da smo vzorce uspešno odpravili.