Zelo je pomembno, da se naučimo paziti na svojo energijo, da je ne razdajamo v situacijah, kjer ni potrebno. Ali se vam zgodi, da padete v žolčno razpravo glede kakšne tematike? Na primer na Facebooku ali drugem socialnem omrežju. Ste se mogoče že kdaj vprašali, če s tem kaj dosežete ali samo porabljate svojo energijo? Pomembno je, da ste čim manj vpeti v zunanji svet, da si ne dovolite padati v brezciljne debate, ko hočejo ljudje drug drugemu dokazati, da drugi nima prav. Pustite takšne vojne, ker nimajo nobenega učinka, samo oropajo vas energije. Pomembno je, da ste v sebi in čim bolj mirni. Jaz se vsakič vprašam, kaj bom dosegla z odgovorom na neko objavo. Včasih že vnaprej dobim občutek, da je brezplodno ali da komu ne bo všeč. Marsikdo v tem času išče ventile za sprostitev notranjih napetosti zaradi družbene situacije. Včasih pa začutim jezno energijo, ko že napišem svoj odgovor/prispevek. In ga zato brez velike drame izbrišem. Pazite na svojo energijo. Ne dovolite, da vas ljudje potegnejo v svojo igro ali dramo.

Smo v obdobju, ko je zelo težko razločiti resnico od laži. Svet v velikem kaosu in pogosto ne vemo, kaj je res in kaj ne. Opažam ljudi, ki se strasno borijo za to, v kar verjamejo. A poglejmo, kaj se pri tem dogaja.  V človeški naravi je, da svet vidi polariziran na črno-belo, dobre-slabe ljudi. Zato se človek postavi na stran tistih, ki jih vidi kot dobre, in agresivno reagira na vse tiste, ki jih vidi kot slabe. Pa četudi se ta vojna dogaja na spletu preko socialnih omrežij.  Kamorkoli usmerjamo svojo pozornost, tja gre naša energija. Pa tudi če mislimo, da delamo dobro, ko z agresijo "kaznujemo" tiste, ki so za nas slabi, temni, ki delajo proti človeštvu. S tem porabljamo svojo energijo, hkrati pa v sebi krepimo agresijo, ki jo je vedno več.  Veliko bolj konstruktivno bi bilo, če bi svojo energijo usmerjali v tisto, kar si želimo. Dovolj je, da svojo pozornost umaknemo iz tistega, česar si ne želimo, in jo usmerimo v vse to, kar želimo za sebe, svojo družino in svet.

Pred nekaj desetletji si si rekel: ooo, gremo mal pogledat dol na tisti modri planet, ki je tako fascinanten, grem pogledat, kako izgleda življenje tam doli, kako se imajo.  In se podaš na pot, zgradiš si svoje telo, poskusiš, če ti ustreza. Počasi pride čas, da se rodiš in okusiš življenje na tej okrogli žogi, ki frči skozi univerzum. Čutiš pritisk in težo vseh čustev, vzorcev in energij okolja. Pa si misliš: Mogoče je tole res mal drugače, kot sem pričakoval.  In ne gre ti v račun, da je življenje tukaj tako naporno, da se moraš tako blazno truditi za vsako stvar, da bi jo dosegel... in dojameš, da lahko spremeniš samo to, kako se počutiš in kako dojemaš okolje.   Začneš spreminjat vse te energije, ki te prežemajo in niti ne veš, da s tem spreminjaš dobršen del energij okolja. Ker je veliko takih posameznikov, kot si ti, vsak spremeni del svojih energij in energij prednikov, ki so itak vezane na kolektivno energijo naroda in planeta. In tako v nekaj letih in desetletjih vsak zase, a skupaj počasi spreminjate sebe in s tem spreminjate svet.  Skozi leta se tej družbi pridruži vedno več ljudi, vedno več mladih ljudi sliši klic in spremembe postanejo hitrejše.    In kje smo zdaj?    Pravijo, da ne obstaja nekdo zunaj nas, ki nas bo rešil. "Ne čakajte na mesijo, Velikega rešitelja, ki bo prinesel nebesa na Zemljo." Saj vemo, da nima smisla čakati nekega posameznika, ki bo naredil revolucijo in spreobrnil svet na bolje. A ne?    Ampak... kaj pa, če smo vsi pripomogli k temu, da smo pognali dogajanje v pravo smer, da je sploh mogoče, da se začnejo velike spremembe tudi na kolektivnem nivoju? Ali je možno, da se tudi okolje uravna na vedno višjo zavest na Zemlji? Skoraj ne more biti drugače.   Kaj pa, če je bil in je še vedno POMEMBEN ČISTO VSAK posameznik, ki svojo energijo usmerja v sprejemanje in razreševanje starega ter hkrati v izgrajevanje sveta, ki si ga želi?  Kaj pa, če si v bistvu ravno to prišel delati na tale planet?