VEM, DA JE ODNOS ŽE ZDAVNAJ MRTEV, JAZ PA NE MOREM KONČATI

Pogosto se pri strankah srečujem s tem, da ne morejo iti naprej, ampak ostajajo ujete v preteklem odnosu. Pa naj gre za partnerski odnos, v katerem so še, a že dlje časa čutijo, da ga morajo končati, naj gre za partnerski odnos, ki je že več let končan, pa še vedno neprostovoljno razmišljajo o bivšem in jih vse spominja nanj, sanjajo o njem itd., naj gre za žalujočega svojca, ki pri sebi ne more spustiti umrlega družinskega člana in živeti naprej.

Zakaj ostajamo ujeti v pretekle odnose? Nekdo bi rekel, da imamo nekaj od tega, da smo ujeti, drugače bi že spustili. Opažam, da imamo težave s prehodom v novo stanje in se zato preteklega tako oklepamo, čeprav je že "mrtvo". Kako bom živela brez tebe? Kako naj sprejmem novo stanje? Ali smem biti srečna, če pa vem, da ti nisi? Zelo pogost strah žensk ob zapuščanju partnerja je: Ali bo vredu brez mene? Ali bo lahko preživel?

Med svetovanjem sem povezana z vami in opazujem, kje ste ujeti, kaj vas drži na mestu, in ta čustva, občutke, podzavestna prepričanja skozi voden proces skupaj čistimo. Delamo dokler ne čutim, da se je energija sprostila in ni več navezave na tega človeka. Stanje pa večkrat preverjam tudi pri vas in vaših občutkih. En obisk je za ta namen popolnoma dovolj.